Bastilla: od strašive trdnjave do srdca Paríža

Pre večino nas je slovo «Bastilla» predvsem simbol. Simbol francoske revolucije, ljudskega groma in padeža starega reda. 14. julija 1789 — dan, ko so parizijski uporniki s pritiskom zavzeli ta zatvor-trdnjava, in trajno spremenili tok svetovne zgodovine. Čo je danes Bastilla? Strašiva trdnjava, oslavljena v romanih in posnetih na gravurah, je skoraj takoj po revoluciji izginila iz zemlje. Na njenem mestu je rastla ena iz najživejših in najpomembnejših trgov v francoski prestolnici, kjer so prošli čas in sedaj povezani v zaveden vzorec. To je mesto, kjer je možno enkratno poslušati zvok revolucionarnih pesmi in sodobne ritme mestne življenjskega ritma.

Trdnjava, ki je postala zatvor

Življenjska zgodba Bastille je začela leta 1370, ko je kralj Karel V ukazal zgraditi prvi kamen nove trdnjave. Njen namen je bil zaščititi vzhodne pristope Paríža pred Angleži, čiji so vojaki bjesnili med stoletno vojno. Strojenje, ki je trjelo okoli deset let, se je končalo leta 1382. Trdnjava je bila zelo velika: masivno četverogrbno zgradbo z osmimi bregi višine okoli 30 metrov, obdana s širokim in globokim jarkom z vodo. Vnotraj je bil širok dvorišče, a edini vhod je služil dvignjen most. Nastopala je za nepristupno trdnjavo, ki naj bi učinila sovražnike in tudi samih mestnjane počutiti spoštovanje.

Že leta 1476 so v njo prvič zaprli državnega zločanca — Jakob d'Armanyak, grof de Nemur. Od tega trenutka je Bastilla začela svojo dolgo in mračno zgodovino kot glavna politična zatvorjeniška zgradba Francije. V njenih stenah je bilo več kot četrstaletih različnih ujetnikov: od višjih dostojanstvenikov in upornih prinčev do verskih nestrpnikov in avtorjev prepovedanih knjig. Tu je bila znana «Železna maska» — tajnovati ujetnik, čiji je obraz jevedno bil skrit, in mnogi drugi, čiji so imena danes znana le zgodovinarjem. Trdnjava, kdajšej zamišljena kot ščit kraljestva, je postopoma postala simbol kraljevega diktatorstva in nadmora.

Dan, ki je spremenil svet: 14. julija 1789

Do leta 1789 je Francija bila na rogu revolucije. Ljudstvo, izmorjeno s popolnomačevališči ter gladom, je iskalo orožje. Pariz je bil v burji, in Bastilla, z njenim zlobovnim slavom in puščami namenjenimi mestu, je postala meto ljudskega groma. 14. julija se je množica, podprta s revolucionarno nastoječimi vojaki, premaknila k trdnjavi. Garнизon Bastille, ki je sestavljala večinoma invalidi in švicarski najemniki, je poskušal se obraniti. Vendar po nekaj ur bitke in izgubah med napadali je komandant trdnjave de Lune razumel, da je upor sprostitveno. Umrlega je predal, in trdnjava je pala.

Zasedba Bastille je bila ne le vojna zmaga — to je bil zlom kraljeve oblasti. Ujetniki v trdnjavi so bili le sedem, vendar simbolizem dogodka je bil ogromen. Ljudstvo ni le osvobodilo ujetnike — je pokazalo glavni bastion starega reda. Bastilla je bila obречena. Več dni po zasedbi je začel sprostiti, ki je trajal do leta 1791. Od strašive trdnjave, ki je stoletja visela nad Parížem, ni bilo skoraj nič.

Sodobna tržnica Bastille: srce revolucionarnega Paríža

Danes je na mestu, kjer kdajšej visela mračna stena Bastille, tržnica Bastille (Place de la Bastille). To je eno izmed najpomembnejših in najživejših mest v Parížu, ki leži na meji 4. in 12. okrožja. Od nje se raztehajo široki bulvari. To je mesto, kjer se srečajo zgodovina, kultura in sodobno mestno življenje. Tu je vedno mnogo ljudi: Parizani se hitro premikajo po poslu, turisti slikajo, in v številnih kavarnah in restavracijah se živi. Tu je postajnja podzemne železnice «Bastille», prek katero potujejo linije 1, 5 in 8, kar naredi tržnico ključnim transportnim križiščem.

Julijanska kolutnica: spomenik svobodi

Na sredini tržnice visi glavni spomenik — Julijanska kolutnica (Colonne de Juillet). Je bila postavljena leta 1840 v spomin na dogodke Julijanske revolucije leta 1830, ki so privedle do svrženja kralja Karla X. Kolutnica je iz bronze, a njen vrh je pozlačena skulptura Genija svobode, simbolizirajoča neodvisnost Francije. Pod nogami kolonne so grobnice palačnih žrtev med trejma «slavnimi dnevoma» — 27., 28. in 29. julija 1830. Julijanska kolutnica je postala nov simbol svobode za Paríž, zamenjala je razopično trdnjavo.

Opéra Bastille: sodobni tempelj umetnosti

Ena izmed izrazitih dominanto tržnice je Opéra Bastille (Opéra Bastille)[reference:25]. To je sodobno zgradbo iz stekla in metala, ki so jo odprli 13. julija 1989 — pred dvosotletico zasedbe Bastille. Njen namen je bil postati glavna scena Narodne opere Paríža, sodobno in tehnološko središče, ki naj bi demokratiziral operno umetnost in jo učinil dostopen široki javnosti. Zgradba na mestu, kjer kdajšej stala zatvor, je bila globoko simbolna — umetnost je prišla na mesto diktature, a svetlo in prostor so zapolnili prostor, kjer kdajšej vladali mрак in nesvoboda.

Salon opere, ki je razmeroma velik na 2723 gledalcev, je eden izmed največjih na svetu. Njegova arhitektura, ki jo je zasnoval urugvajski arhitekt Carlos Ott, še danes spodbuja spore, vendar je njegov sodoben oblik in postao nedeljiv del parizkega krajinskega obrazca. Opéra Bastille je mesto, kjer je možno poslušati najboljše operne glasove in videti izjemne baletne predstave. To je spomn o tem, da je revolucija dala Franciji ne le svobodo, ampak tudi procvet kulture, ki se nadaljuje še danes.

Še kar ostalo od trdnjave: najti sledi Bastille

Nakrajev od trdnjave je skoraj povsem razopično, v Parížu pa še vedno možno najti nekaj njenih sledi. Predvsem to je obroba trdnjave, ki je izmestena na tržniško mrežo tržnice Bastille z drugo barvo cestnega kleska. Če pozorno ogledate, vidite, kjer so kdajšej bile stene in bregi strašne zatvorjeniške zgradbe. To je nekakšen arheološki sloj, odprt vsakomur prehodniku.

Na parku na bulvarju Henri IV je ohranjen še eden dotakljiv sled — eden izmed kamenov temelja trdnjave. In na postajni podzemne železnice «Bastille» je možno videti del jarka, ki je kdajšej obdajal trdnjavo. Te malene, vendar cenovne relikvije nas prevodijo nazaj na nekaj stoletij nazaj, v dobo, ko je bil Paríž drugačen.

Blizu tržnice je Arsenal — slikovita pristajališče, kjer so pristajale plavilnice. To je mesto, kjer kdajšej je bil jarek Bastille, povezavajuč trdnjavo z Seno. Danes je to miren in romantičen krog, priljuben Parizanom in turistom.

Conclusio

Bastilla danes ni več trdnjava ali zatvor. To je živ zvezni spomenik zgodovine, ki se neprestano spreminja in preoblikuje. Tržnica Bastille s svojo Julijansko kolutnico in Opéro Bastille je mesto, kjer preteklo ne le hranijo v muzejih, ampak tudi živi v mestni vsakodnevnosti. Tu se revolucionarne pesmi mešajo s šumom avtomobilov, in spomini na padež starega reda so v bližini ritmov sodobne opere. To je idealno mesto za osječenje duha Paríža — mesta, ki nikoli ne pozabi na svojo zgodovino, ampak vedno gleda v prihodnost.

Permanent link to this publication: